Psalms 78

Psalm 78

Mojstrska pesem ali poučna ali pesem v premislek, Asáfova.

1PRISLUHNI, o moje ljudstvo, mojemu učenju; nagnite svoja ušesa k besedam mojih ust. 2Svoja usta bom odprl v prispodobi, (v poučevanju s številnimi primeri); izrekel bom temne izreke iz davnine, [ki skrivajo pomembno resnico] – ^a 3ki smo jih slišali in spoznali in so nam naši očetje povedali. 4Ne bomo jih skrivali pred njihovimi otroci, temveč bomo prihajajočemu rodu povedali hvalevredna dejanja Gospoda in Njegovo veličino in čudovita dela, ki jih je On izvedel. 5Kajti On je osnoval pričevanje, (jasno navodilo) v Jakobu in določil zakon v Izraelu, zapovedujoč našim očetom, da naj bi svojim otrokom dali vedeti [veličastna dejstva o Božjih ravnanjih z Izraelom], 6da jih bo rod, ki prihaja, lahko poznal, da se bodo otroci, ki bodo šele rojeni, lahko vzdignili in jih pripovedovali svojim otrokom, 7da bi svoje upanje lahko postavili v Boga in ne bi pozabili Božjih del, temveč bi lahko ohranili Njegove zapovedi 8in tako ne bi bili kakor njihovi očetje – trdovraten in uporen rod, rod, ki svojih src ni naravnal pravilno, niti svojih src ni pripravil, da bi spoznala Boga in čigar duhovi niso bili trdni in zvesti Bogu. 9Efrájimovi otroci so bili oboroženi in nosili loke, pa so se na dan bitke obrnili nazaj. 10Niso ohranili Božje zaveze in zavrnili so, da bi hodili glede na Njegovo postavo 11in pozabili so Njegova dela in Njegove čudeže, ki jih jim je On prikazal. 12Fantastične stvari je On storil v očeh njihovih očetov v egiptovski deželi, na polju Coana, [kjer je imel faraon sedež]. 13On je razdelil [Rdeče] morje in jim povzročil, da so šli skozenj in On je storil, da so vode stale kakor kup. ^b 14Prav tako jih je On podnevi vodil s [stebrom] dima in vso noč s svetlobo ognja. ^c 15On je razcepil skale v divjini in jim dal obilno piti kakor iz globine. 16Prav tako je On iz skale privedel potoke, [pri Refidímu in Kadéšu] in je povzročil, da so vode tekle navzdol kakor reke. ^d 17Navzlic temu so še vedno grešili proti Njemu z izzivanjem in upiranjem proti Najvišjemu v divjini, (v deželi suše). 18In v svojih srcih so skušali Boga z zahtevami po hrani glede na njihove [sebične] želje in poželenja. 19Da, govorili so proti Bogu; rekli so: "Ali lahko Bog oskrbi [hrano za] mizo v divjini? 20Poglejte, On je tako udaril skalo, da so iz nje brizgnile vode in so tokovi prekipevali; toda ali On lahko da tudi kruh? Ali On lahko priskrbi meso za Svoje ljudstvo?" 21Zato, ko je Gospod slišal, je bil On [poln] besa; ogenj je bil razvnet proti Jakobu, Njegova jeza se je vzdignila proti Izraelu, 22kajti v Boga niso verjeli, [niso se zanašali Nanj, niso se naslanjali Nanj] in niso zaupali v Njegovo rešitev duš, (Njegovo moč, da reši). 23Kljub temu je On ukazal oblakom zgoraj in odprl vrata nebes; 24in nanje je On deževal mano, da bi jedli in dal jim je nebeškega žita. ^e 25Vsak je jedel kruh mogočnih, [človek je jedel hrano angelov]; Bog jim je poslal hrane v obilju. 26On je pustil, da je v podaljšku nebes pihal vzhodni veter in s Svojo močjo je On vodil južni veter. 27Prav tako je On nanje deževal meso kakor prah in krilate ptice, [prepelice], kakor pesek morij. ^f 28In On je [pticam] dopustil padati v sredo njihovega tabora, okrog njihovih šotorov. 29Tako so jedli in so bili dobro nasičeni; On jim je dal tisto, po čemer so hrepeneli in si poželeli. 30Toda komaj so utišali svoje hrepenenje, medtem ko je bila njihova hrana še v njihovih ustih, ^g 31je nadnje prišel Božji bes in pobil najmočnejše in najodpornejše izmed njih ter zrušil izbrano izraelsko mladino. 32Vsemu temu navkljub, so še bolj grešili, kajti niso verjeli |Vanj|, (se niso zanašali |Nanj| in se niso naslanjali Nanj zaradi) Njegovih čudežnih del. 33Zato je On njihove dni použil kakor dih, [v praznini, lažnosti in jalovosti] in njihova leta v grozi ter nenadni naglici. 34Ko je On pogubil [nekatere izmed] njih, [je ostanek] prizadevno povpraševal po Njem in so se pokesali ter [za nekaj časa] iskreno iskali Boga. 35In [iskreno] so se spominjali, da je bil Bog njihova skala in Najvišji njihov odkupitelj. 36Kljub temu so Mu laskali s svojimi usti in Mu lagali s svojimi jeziki. 37Kajti njihova srca niso bila pravilna ali iskrena z Njim, niti niso bili zvesti in stanovitni Njegovi zavezi. ^h 38Toda On, poln [usmiljenega] sočutja, je odpustil njihove krivice in jih ni uničil; da, mnogokrat je svojo jezo On obrnil stran in ni zbudil vsega Svojega besa ter jeze. 39Kajti On se je [iskreno] spominjal, da so bili zgolj meso, veter, ki gre in se ne vrača. 40Kako pogosto so kljubovali in se upirali proti Njemu v divjini in Ga žalostili v puščavi! 41In ponovno so se obrnili nazaj in preizkušali Boga, izzivali in razjarjali Svetega Izraelovega. 42Niso se [resno] spominjali [čudežev delovanja] Njegove roke, niti dneva, ko jih je On osvobodil pred sovražnikom, 43kako je On storil Svoje čudeže v Egiptu in Svoje čudeže na polju Coana, [kjer je imel faraon sedež] 44in njihove reke in njihove potoke je spremenil v kri, tako da iz njih niso mogli piti. 45On je mednje poslal roje [strupenih] muh, ki so jih žrle in žabe, ki so jih uničile. 46Prav tako je On dal njihove pridelke gosenici in [sad] njihovega dela kobilici. 47Njihove vinske trte je On uničil s točo in njihova figova drevesa s pozebo in [velikimi kepami] ledu. 48On je [povzročil, da so zaprli njihovo govedo ali] so jih prav tako prepustili toči in njihove črede vročim strelam. ⁱ 49On je nanje izpustil ogorčenost Svoje jeze, Svoj bes in nadlogo s tem, ko je mednje poslal [poslanstvo] angelov pogube in gorja. 50On je izravnal in naredil ravno pot za Njegovo jezo, [da ji je dal prosto smer]; [egiptovskim družinam] On ni prizanašal pred smrtjo, temveč je njihovo živino izročil kugi in življenja [njihovih najstarejših] udarcu. 51On je udaril vse prvorojence v Egiptu, glavnino njihove moči v šotorih [dežele] Hamovih [sinov]. 52Toda [Bog] je vodil Svoje lastno ljudstvo naprej kakor ovce in jih vodil [s skrbnostjo pastirja], kakor čredo v divjini. 53In On jih je vodil varno naprej in v prepričanem zaupanju, tako da se niso bali; toda morje je poplavilo njihove sovražnike. ^j 54In On jih je privedel do Njegove svete meje, meje [Kánaana], Njegovega svetišča, celo do te gore [Sion], ki jo je pridobila Njegova desnica. 55Prav tako je On pred [Izraelom] pregnal narode in njihovo deželo razdelil kot dediščino, jo odmeril in razparceliral; in On je storil, da so Izraelova plemena prebivala v šotorih razlaščenih. 56In vendar so ga skušali in izzivali in se upirali proti Najvišjemu Bogu in niso ohranjali Njegovih pričevanj. 57Temveč so se obrnili nazaj in ravnali nezvesto in izdajalsko, kakor njihovi očetje; bili so zviti kakor upognjen in varljiv lok, [ki se ne bo odzval na lokostrelčevo merjenje]. 58Kajti s svojimi višinami [za malikovalsko oboževanje] so Ga izzivali do [pravične] jeze in Ga do ljubosumja razdražili s svojimi vrezanimi podobami. 59Ko je Bog to slišal, je bil On poln [svetega] besa; in On je popolnoma zavrnil Izraela, z močnim prezirom in gnusom [njegovih poti], 60tako da je On zapustil svetišče pri Šilu, šotor v katerem je On prebival med ljudmi [in se nikoli več ni vrnil vanj], 61in Svojo silo in oblast, (skrinjo zaveze), je izročil v ujetništvo in Svojo slavo v roke sovražniku, (Filistejcem). ^k 62Prav tako je On Svoje ljudstvo predal meču in bil ogorčen nad Svojo dediščino, [Izraelom]. ^l 63Ogenj [vojne] je použil njihove mladeniče in njihove zapuščene device niso bile hvaljene v poročni pesmi. 64Njihova duhovnika [Hofní in Pinhás] sta padla pod mečem in njuni vdovi nista naredili nobenega objokovanja, [kajti trupla niso prišla nazaj iz prizorišča bitke in tudi Pinhásova vdova je ta dan umrla]. ^m 65Potem se je Gospod zbudil kakor iz spanja, kakor močan mož, čigar zavest o moči je povzdignjena z vinom. 66In On je udaril Svoje nasprotnike v hrbet, [medtem ko so bežali]; On jih je predal v trajno sramoto in grajo. 67Še več, On je zavrnil Jožefov šotor in ni izbral Efrájimovega plemena, [v katerem je bilo svetišče ponavadi postavljeno]. 68Temveč je On izbral Judovo pleme, [kot Izraelovega vodja], goro Sion, katero je On vzljubil, [da bi nadomestil Šilo kot Svojo prestolnico]. 69In On je zgradil Svoje svetišče, [vzvišeno] kakor višave [podaljška nebes] in kakor zemljo, ki jo je On osnoval za vedno. 70On je izbral Davida, Svojega služabnika in ga vzel izza ovčjih ograd; ⁿ 71od skrbi za ovce, ki so imele svoje mladiče, ga je On privedel, da je bil pastir Jakoba, Njegovega ljudstva, Izraela, Njegove dediščine. ^o 72Tako je bil [David] njihov pastir z iskrenim srcem; on jih je vodil z bistroumnostjo in spretnostjo, [ki je vodila] njegovi roki.